Cikel hranil

Cikel hranil (ali ekološko recikliranje) je gibanje in izmenjava organskih in anorganskih snovi nazaj v proizvodnjo hranil. Proces je reguliran s hranili, ki se pretvorijo v minerale. Cikel hranil se pojavlja v ekosistemih. Ekosistemi so med seboj povezani sistemi, v katerih se snovi in energija izmenjavata kot prebavljena hrana za organizme. Minerali in hranila se kopičijo z različno gostoto in neenakomerno konfiguracijo po vsem svetu. Lokalna reciklaža ekosistema pretvarja mineralne snovi v biomaso in v večjem obsegu sodelujejo pri globalnem sistemu vhodov in izhodov, kjer se izmenjujejo in prenašajo prek večjega sistema biogeokemičnih ciklih. Delci se reciklirajo v raznovrstne biotske delce kot so drobni pesek, minerali, vodni stebri in površinski delci. Ekologi poročajo o ekološkem recikliranju organizmov, o biociklih, o biogeokemičnem recikliranju, o naravnem recikliranju ali samo recikliranju glede na delo narave. Globalni biogeokemični cikli opisujejo naravno dogajanje in izmenjavo vseh trdih delcev s pomočjo živečih in neživečih komponent na zemlji. Naravni cikel se nanaša na biorazlične komponente sistemskih hranil, kjer se organske snovi ali voda vračajo nazaj v proizvodnjo. Razlika je v stopnji primerjave med naravnim ciklom hranjenja in globalnim biogeokemičnim ciklom sončne energije, ki prehaja v ekosistem indirektno in neciklično, medtem ko je gibanje mineralnih snovi ciklično. Mineralni cikli vključujejo ogljikov cikel, cikel žvepla, dušikov cikel, vodni cikel, fosforjev cikel, cikel kisika. Izvajajo se tudi drugi cikli, skupaj z drugimi mineralnimi snovmi v produktivno ekološko predelavo. Globalni biokemični cikel je vsota produktov lokalnih ekoloških recikliranj, ki urejajo delovanje hranljivih delcev iz ene živeče generacije na naslednjo. Zemeljski ekosistemi so reciklirane mineralne hranilne snovi trajno obstojne milijardo let.